Cardinal Erdő Komentarji

Izjave njegove eminence Péterja kardinala Erdőja, primasa Madžarske, nadškofa v Eszertomu-Budimpešti, o združenju "Plamen ljubezni gibanja Marijinega brezmadežnega srca".

1. Citati iz njegove homilije 1. junija 2009 v Máriaremete na binkoštni praznik. "... Osebno verjamem, da je dokončanje revizije Duhovnega dnevnika Elizabete Kindelmann in Pravila molitvenega združenja 'Plamen ljubezni' spomladi tega leta znamenje Svetega Duha, ki daje življenje. To gibanje zdaj z odobritvijo škofov deluje v številnih škofijah po svetu in uspeva tudi tukaj na Madžarskem, v deželi, iz katere izvira. Ugotovili smo, da prinaša pristno katoliško duhovnost in pobožnost do Device Marije, ki je v popolni skladnosti s katoliško vero. Naj to priznanje, podeljeno v naši škofiji, prispeva k duhovni prenovi naše skupnosti vernikov in našega ljudstva. To soboto (6. junija ob 11. uri) bomo to aprobacijo slovesno razglasili v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega v Kispestu."
2. Izjava kardinala Péterja Erdőja v cerkvi Srca Jezusovega v Kispetu (6. junija 2009) na 10. nacionalni konferenci Plamen ljubezni (Madžarska).
   Kardinal: "Hvaljen naj bo Jezus Kristus"
   Zvesta: "Naj bo večno hvaljen. Amen!"

"Najlepša hvala za prijazne uvodne besede vašega pastorja in voditeljev gibanja Plamen ljubezni. Zagotovo bo Sveti Duh deloval v Cerkvi do konca časov. Pogosto celotna skupnost Cerkve sprejema navdihe, ki so prvotno izvirali iz srca krščanske osebe, ki je bila popolnoma predana in globoko verujoča. Po proučitvi teh spodbud jih nasledniki apostolov sčasoma sprejmejo kot Božje darove za vso Cerkev.

Mnogo stoletij so cerkveno ustanovo in karizme obravnavali kot dve različni stvarnosti, kot da si nasprotujeta. Nasprotno pa zgodovina Cerkve kaže, da so resnično pristne karizme (ti posebni božji darovi, dani vernim osebam v korist Cerkve) in institucionalna struktura, ki jo je vzpostavila Kristusova volja, v tesnem medsebojnem razmerju.

Najlepši primer tega je zgodovina verskih redov. Veliki ustanovitelj reda je resnično karizmatična oseba, kot sta bila sveti Frančišek in sveti Ignacij Lojolski. Bila sta izjemen pojav v svoji dobi. Cerkev se tako zelo veseli vrednosti njune duhovnosti in tiste oblike življenja, ki jo predstavljata, da ustanovitelju zakliče: "Ne odhajaj!". Želimo si, da bi ta oblika življenja ostala in da bi ta karizma trajala v Cerkvi. Na ta način postanejo redovi in njihova karizma del institucionalne Cerkve.

Rekel bom še več. Kristus sam, njegova oseba in njegovo poslanstvo, potuje po poti cerkvene zgodovine. Jezus je rekel svojim učencem: "Kakor Oče pošilja mene, tudi jaz pošiljam vas." (Jn 20,21) Zato Cerkev na zemlji kot vidna skupnost nadaljuje Kristusovo poslanstvo. Iz tega sledi, da Cerkev ni zgolj zunanja človeška organizacija. Pač pa živi v svetu. Prav tako Cerkev ni le neka nevidna, skrivnostna resničnost milosti. Ista Cerkev je hkrati nevidna stvarnost in vidna družba. To nista dve različni stvari. Včasih človeška šibkost in človeška zgodovina ustvarita oviro. Vendar se v določenem zgodovinskem trenutku v Cerkvi pojavi nekaj lepega, nova možnost za Cerkev. Verjamem, da to velja tudi za gibanje Plamen ljubezni.

Elizabeta, verna ženska, moli in sliši glasove v svoji duši. Spozna, da ti čudoviti glasovi prihajajo od Device Marije. Nihče se ne vpraša - saj to ni pomembno -, kakšna je narava doživetij, ki jih opisuje v svojem Duhovnem dnevniku. To ni naloga, ki se je Cerkev lotila v teh letih sodbe. Ni poskušala razbrati kakšnega posebnega dogajanja ali nadnaravnega pojava. Tisto, kar smo poglobljeno in resno preučevali, je vsebina sporočila.

Čeprav se na Madžarskem še nismo mogli uradno ukvarjati s to zadevo, se je ta duhovnost razširila v številne države po svetu in obrodila pozitivne sadove. Preden smo v Budimpešti sprejeli to odločitev, smo se pogovarjali s škofi, duhovniki in ljudmi iz drugih držav. Pogovarjali smo se tudi z dušnimi pastirji v naši državi. Pričevali so, da Plamen ljubezni prinaša sadove v življenju posameznih oseb in skupnosti. Ta pričevanja so bila zelo pozitivna in vemo, da dobro drevo rodi dobre sadove.

Nato smo ustanovili komisijo. Različni duhovniki so pregledali pisne dokumente, vključno s samim Duhovnim dnevnikom, dokumentacijo ustanov zunaj Madžarske in priznanji, ki so jih lokalni škofje na številnih koncih sveta (od Brazilije do Mehike) podelili temu gibanju kot zasebnemu združenju vernikov. Pred kratkim je bila ta preiskava končana. Kot zaključek naša Cerkev priznava kot verodostojno in v skladu s katoliško vero vse gradivo, ki ga vsebuje Duhovni dnevnik. Prav tako ta nadškofija meni, da so dejavnost, življenje in pravilo te skupnosti v skladu z vsem, kar je značilno za duhovna gibanja in pristne skupnosti Katoliške cerkve.

Na tej točki celotna Cerkev prejme to karizmo kot Božji dar. Namesto da bi na ta dar pozabili, bi ga morali postaviti na svetišče, da bi osvetljeval vse v hiši. Ker smo že videli učinke milosti, ki se je izlila v mnogih drugih državah, molimo, da bi ta karizma zasijala nad celotno Madžarsko. Zato sem prosil višjega direktorja nadškofijskega urada, naj prebere ta odlok."